Doniranje las - zakaj in kako?
Že kot majhna sem kot večina punčk frizirala svoje barbike, kar je nemalokrat vključevalo barvanje in (nepovratno) striženje. Ko mi to ni več zadostovalo, sem postrigla svoje lase in s tem spravila v jok sebe in celotno družino. Pri dvanajstih letih sem svoje dolgočasne rjave lase prvič pobarvala na temnejšo barvo in eksperimentiranje z lasmi me je popolnoma zasvojilo: bili so vseh možnih barv, od črne pa do blond, vse dokler nekoč zdravi in dolgi lasje niso spominjali na nič drugega kot slamo. Ko so se mi lasje lomili že ob česanju, sem se postrigla na ježka in moje eksperimentiranje se je na tem mestu zaključilo. Od takrat dalje svojih las ne mučim več z barvanjem in vsakodnevnim toplotnim obdelovanjem. Skodram ali zravnam jih nekajkrat na leto in na svojo grivo sem precej ponosna, čeprav se nad njo ves čas pritožujem. Zavedam se, da me je mati narava obdarila z gostimi in relativno zdravimi lasmi, kljub temu da zanje skrbim podpovprečno dobro: uporabljam namreč koprivin šamp...