Menstrualna skodelica: da ali ne?
Po malo daljši blogerski pavzi sem se odločila pisati o temi, ki je v naši družbi na žalost še vedno tabu, čeprav je del vsake ženske: pisala bom o menstruaciji. Večina od nas jo vidi kot nepotrebno krvavitev, ki se ponavadi pojavi takrat, ko jo najmanj pričakujemo in kot taka nam vsak mesec uniči kar nekaj živcev. Sama sem včasih že nekaj dni pred napovedano menstruacijo (za beleženje ciklov uporabljam aplikacijo Clue, ki jo močno priporočam vsem prijateljicam) v torbici nosila vložke, panično letala na stranišče in nato nemalokrat ugotovila, da je šlo le za lažni preplah.
Ko sem skodelico prvič odprla, sem bila presenečena nad njeno velikostjo, saj se mi je zdela ogromna. Ampak radovednost dela svoje in ob prvi krvavitvi sem se jo odločila preizkusiti. Na spletni strani Lalicup so predstavljene 3 metode prepogibanja in sama sem skodelico najprej prepognila po prvi. Po vstavitvi se skodelica ni dovolj odprla in posledično ni zadržala krvavitve. Po nekaj neuspelih poskusih sem se odločila za metodo školjke, ki se je obnesla kot tista prava. Z vstavljanjem sedaj nimam več težav, tako da skodelice med nošnjo sploh ne čutim in lahko naslednjih 8-12 ur (odvisno od dneva menstruacije) preživim brez skrbi. Zaenkrat sem jo preizkusila med spanjem, v službi, faksu in med športanjem, kjer se je uspešno spopadla z zumbo in plavanjem. Njena odstranitev je pravzaprav enostavnejša kot je vstavitev: s tremi prsti je potrebno prijeti dno, ga rahlo stisniti in potegniti naravnost navzdol. Pri tem je pomembno, da skodelice ne odstranjujemo z vlečenjem peclja, saj se ta lahko strga, vsebina skodelice pa se polije.
Na tem mestu bi rada napisala še en dvom, ki sem ga pred nakupom imela sama: smrad. Če uporabnica za skodelico skrbi pravilno, skodelica ne bi smela imeti nikakršnega vonja - v praksi to pomeni redno čiščenje skodelice. Sama jo po vsaki uporabi splaknem (v javnih straniščih uporabim plastenko vode), 2x na cikel pa skodelico tudi prekuham v za to namenjeni posodi. Lalicup je sicer pridobila malo obarvanosti, a temu bi se z izbiro drugačne barve lahko izognila.
Mislim, da sem tiste glavne dvome sedaj razčistila in upam, da sem v nakup skodelice prepričala vsaj eno izmed vas. Sama jo namreč res obožujem. :) Če imaš še kakšno vprašanji, ga le zastavi v komentar, vesela pa bom tudi tvojega mnenja o skodelici.
Do naslednjič,
Diana
Kar nekaj časa sem se poigravala z mislijo o nakupu menstrualne skodelice, a sem imela o njej kar nekaj dvomov: ali smrdi, kako točno jo bom vstavila, je sploh primerna zame itd. Navsezadnje gre za relativno velik nakup, saj skodelica stane okoli 30 evrov, kar je za moj študentski žep kar velik zalogaj. V nakup sta me prepričali dve stvari: srbečica pri uporabi vložkov tudi ob rednih menjavah in skrb za okolje, saj se zavedam, da vložki in tamponi za sabo potegnejo veliko odpadkov.
Po nešteto prebranih in pregledanih mnenjih sem se odločila za Lalicup. Gre za produkt, ki je zasnovan v Sloveniji in je narejen z mislijo na ženske. Na prvem mestu je potrebno omeniti, da je skodelica narejena iz medicinskega silikona in je posledično primerna tudi za tiste, ki ste alergične na lateks. Na voljo je v petih barvah (prozorna, rdeča, zelena, črna in modra) in v treh velikostih, tako da vsaka uporabnica lahko najde skodelico, ki je primerna zanjo. Sama sem kupila prozoren model v velikosti M, ki je primeren za mlada dekleta pred porodom z močnim menstrualnim tokom.
Ko sem skodelico prvič odprla, sem bila presenečena nad njeno velikostjo, saj se mi je zdela ogromna. Ampak radovednost dela svoje in ob prvi krvavitvi sem se jo odločila preizkusiti. Na spletni strani Lalicup so predstavljene 3 metode prepogibanja in sama sem skodelico najprej prepognila po prvi. Po vstavitvi se skodelica ni dovolj odprla in posledično ni zadržala krvavitve. Po nekaj neuspelih poskusih sem se odločila za metodo školjke, ki se je obnesla kot tista prava. Z vstavljanjem sedaj nimam več težav, tako da skodelice med nošnjo sploh ne čutim in lahko naslednjih 8-12 ur (odvisno od dneva menstruacije) preživim brez skrbi. Zaenkrat sem jo preizkusila med spanjem, v službi, faksu in med športanjem, kjer se je uspešno spopadla z zumbo in plavanjem. Njena odstranitev je pravzaprav enostavnejša kot je vstavitev: s tremi prsti je potrebno prijeti dno, ga rahlo stisniti in potegniti naravnost navzdol. Pri tem je pomembno, da skodelice ne odstranjujemo z vlečenjem peclja, saj se ta lahko strga, vsebina skodelice pa se polije.
Na tem mestu bi rada napisala še en dvom, ki sem ga pred nakupom imela sama: smrad. Če uporabnica za skodelico skrbi pravilno, skodelica ne bi smela imeti nikakršnega vonja - v praksi to pomeni redno čiščenje skodelice. Sama jo po vsaki uporabi splaknem (v javnih straniščih uporabim plastenko vode), 2x na cikel pa skodelico tudi prekuham v za to namenjeni posodi. Lalicup je sicer pridobila malo obarvanosti, a temu bi se z izbiro drugačne barve lahko izognila.
Mislim, da sem tiste glavne dvome sedaj razčistila in upam, da sem v nakup skodelice prepričala vsaj eno izmed vas. Sama jo namreč res obožujem. :) Če imaš še kakšno vprašanji, ga le zastavi v komentar, vesela pa bom tudi tvojega mnenja o skodelici.
Do naslednjič,
Diana
Komentarji
Objavite komentar